Delovni sklop WP4 – Zbiranje, analiza, predstavitev in prilagajanje že pripravljenih metod kmetovanja potrebam kmetov (glavni upravičenec – ATB)
Cilji
Za zbiranje potreb in ovir kmetov in praktikov ter metod kmetovanja, pripravljenih za uporabo. Za reševanje nalog WP4 bomo izvedli trifazni pristop zbiranja podatkov in analize ter razvili orodja za prikaz rezultatov in podporo prilagajanju najboljših praks.
Opis
T4.1 Zberite potrebe in ovire OG, kmetov, praktikov, družinskih vrtnarjev, občin in drugih ključnih deležnikov pri trajnostnem upravljanju tal in kmetij (vodja: DC)
T4.1 bo vključeval spletne in osebne raziskave fokusnih skupin. Naša ciljna skupina bodo kmetje, ki sodelujejo predvsem s člani tega konzorcija. Kmetje se pri sprejemanju določenih kmetijskih tehnologij in praks pogosto soočajo z izzivi in ovirami. Z zbiranjem njihovih mnenj in idej s pristopom od spodaj navzgor lahko razvijemo razumevanje, zakaj sprejetje nekaterih dobrih praks ne uspe. Neupoštevanje kmetijskih praks je pogosto povezano s pomanjkanjem informacij pri sprejemanju odločitev. Z združevanjem ankete in obstoječih podatkov želimo odstraniti te ovire z zagotavljanjem dokazov, ki temeljijo na podatkih, na interaktivni in lahko razumljivi nadzorni plošči. Tukaj predlagana nadzorna plošča dodaja vrednost v fazi razširjanja predlaganega projekta. Dodatne informacije o dodani vrednosti armaturne plošče najdete v odgovoru na prejšnje vprašanje. Spletni vprašalnik s posebnimi vprašanji, ki se nanašajo na omejitve in ovire, ki vplivajo na prevzem tehnologije in potrebe kmetov, bo oblikovan in poslan kmetom. Z obiski kmetov in razpravami v fokusnih skupinah bodo kmetje v sodelovanju s člani konzorcija izpolnili isti vprašalnik. Vsi vprašalniki bodo posneti v digitalni obliki s pomočjo tablic. Zbiranje podatkov naj bi bilo avtomatizirano z ekstrakcijo, pretvorbo, nalaganjem (ETL), da se olajša vnos, obdelava in analiza podatkov. Baza podatkov bo ustvarjena in posodobljena z informacijami iz T4.2. Medtem ko bo spletni vprašalnik povečal število udeležencev, da bi se izognili pristranskosti v odgovorih, bo razprava v fokusni skupini vključevala kmete prek participativnega pristopa. Anketni podatki, zbrani iz vseh držav, bodo očiščeni, usklajeni in shranjeni na centraliziranem računalniku, dostopnem vsem partnerjem. V končni fazi bo na zbranih podatkih izvedena deskriptivna statistika, da bi razumeli razlike v sprejemanju praks upravljanja tal in pridelkov. Poleg tega bo izvedena povezovalna analiza, dopolnjena z vzročno analizo, da se ocenijo in prepoznajo dejavniki, ki spodbujajo kmete k prevzemanju tehnologije.
T4.2 Identificirati, zbrati in povzeti metode kmetovanja, pripravljene za uporabo (raziskave OG, rezultati projekta, komercialne rešitve) in izbrati najboljše prakse in primere uporabe (vodja: UNISS)
Partnerji bodo identificirali, zbrali in povzeli reprezentativen vzorec trajnostnih in za uporabo pripravljenih kmetijskih tehnologij, za katere se je izkazalo, da izboljšujejo fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal ter pridelek v različnih kmetijskih sistemih. Posebno pozornost bomo namenili lastnostim tal, ki so povezane z indikatorjem zdravja tal, po pregledih ustreznih informacij, ki so jih dali na voljo konzorcijski partnerji, EIP OG, nacionalni projekti in pobude ter projekti Horizon. Ti podatki bodo organizirani in usklajeni, da bodo imeli skupne definicije in razumevanje terminologije. Izčrpna podatkovna zbirka »modelnih« praks upravljanja tal in kmetij bo ustvarjena in shranjena na istem strežniku, kot je opisano v T4.1. Metapodatki za vsako prakso bodo ocenjeni in prakse bodo razvrščene v skupine na podlagi ciljnih virov in njihove narave s posebnim poudarkom na inovativnih praksah in ukrepih natančnega kmetovanja. Nazadnje bo izvedena deskriptivna analiza, dopolnjena z metaanalizo različnih praks in z njimi povezanih učinkov. Da bi to dosegli, bodo v analizo vključeni dejavniki, vključno z vrstami tal, pridelki in podnebnimi parametri. Praktični učinki vsake tehnike kmetovanja na lastnosti tal, zdravje tal in pridelek bodo dodani bazi podatkov, razviti v nalogi 4.1. Na podlagi zgornjih analiz bo odbor znanja opredelil najboljše prakse, ki bodo postale predstavitveni primeri s predstavitvami, izvedenimi na kmetijah, in 18 primerov uporabe iz OG bo izbranih za nadaljnjo analizo, znanstveni pregled in oblikovanje politike. Dodatnih 15 metod, pripravljenih za uporabo, bo nadalje analiziranih iz drugih nacionalnih in EU pobud in projektov.
T4.3 Razviti nadzorno ploščo za predstavitev ugotovitev raziskav in kmetijskih praks v vizualnem in lahko razumljivem jeziku (vodja: DC)
Razvita bo uporabniku prijazna podatkovna nadzorna plošča, ki bo zagotavljala informacije in znanje o najboljših praksah.
Ta nadzorna plošča bo zgrajena na podlagi rezultatov in baze podatkov, razvite v T4.1 in T4.2. Ekipa bo zagotovila, da bo nadzorna plošča lahko berljiva, interaktivna in vizualno privlačna za končne uporabnike. Podatki o najboljših praksah in rezultati anket bodo predstavljeni v obliki kratkega besedila, grafikonov, grafov in tabel z uporabo najsodobnejših tehnik vizualizacije. Pred uvedbo podatkovne nadzorne plošče bomo zagotovili, da je orodje lahko dostopno in izpolnjuje zahteve. Da bi to dosegli, bomo sooblikovali nadzorno ploščo z izbranimi končnimi uporabniki, da zagotovimo, da bo nadzorna plošča ustrezala potrebam kmetov, izvajalcev in zainteresiranih strani ter bo enostavna za uporabo. To bo vključevalo poziv testnim uporabnikom, ustvarjanje testnih scenarijev in zbiranje povratnih informacij. Da bi zagotovili zapuščino projekta in razvili izdelek, na katerem bodo lahko gradili prihodnji projekti, bomo dokumentirali razvojni proces nadzorne plošče, vključno z viri podatkov, obdelavo podatkov, oblikovanjem nadzorne plošče in razvojem kode. Metapodatki in podatkovni slovar bodo ostali na voljo javnosti in raziskovalcem, ki jih baza zanima.
T4.4 Razviti prilagoditvene poti za olajšanje širitve praks v druge regije (vodja: ATB)
Večina tehnologij kmetovanja, pripravljenih za uporabo, ki izboljšujejo trajnostno upravljanje tal in kmetij, ki so bile opredeljene v T4.2, so bile razvite in prilagojene ustreznemu regionalnemu ali nacionalnemu kontekstu in pogojem. To lahko vključuje posebne okoljske (npr. tla, pokrajina, podnebje), socialno-ekonomske (npr. velikost polj/kmetije, tehnična oprema, infrastruktura, tradicija) in zakonodajne (npr. predpisi, omejitve) nastavitve. Posledično kmetje, ponudniki storitev in kmetijski svetovalci, ki delujejo v različnih okoljskih in socialno-ekonomskih okoljih, praks in metodologij/pristopov ne morejo zlahka "preseči" ali uporabiti. Vendar bo projekt raziskal možnost njihove prilagoditve glede na njihovo morebitno razširitev na različne evropske regije. Razvite smernice za trajnostno gospodarjenje s tlemi in kmetijo bodo izdelane v tesnem sodelovanju nacionalne in EU mreže za trajnostno kmetijstvo (WP2 in WP3) in ob upoštevanju usmeritev FAO, kot so Prostovoljne smernice za trajnostno upravljanje s tlemi in drugih ustrezne mednarodne dokumente.